Minister Tone Kajzer je prvič v vlogi ministra za zunanje in evropske zadeve sodeloval na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve, ki je potekalo v Luksemburgu. Ministri so razpravljali o ruski agresiji na Ukrajino, razmerah na Bližnjem vzhodu ter o odnosih med EU in Kitajsko. Minister Kajzer je ob robu opravil več dvostranskih srečanj in sodeloval na medvladni konferenci s Črno goro.
Minister Kajzer se je v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino strinjal z večino kolegov, ki so obsodili sinočnji obsežen napad na Kijev, pri čemer je bila močno poškodovana katedrala Marijinega vnebovzetja, ter izrekel sožalje svojcem žrtev. »Barbarski napad na Kijev, vključno z območjem Unescove svetovne dediščine, ki je povzročil številne žrtve, je popolnoma nesprejemljiv. Ne smemo dovoliti, da bi se takšna dejanja nadaljevala brez posledic. Rusija mora odgovarjati za svoja dejanja,« je povedal minister.
Posebej je poudaril, da nova Vlada Republike Slovenije močno podpira širitev EU, ne samo na Zahodni Balkan, temveč tudi na Ukrajino in Moldavijo. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da bosta Ukrajina in Moldavija na današnjih medvladnih konferencah odprli prvi pogajalski sklop in se zavzel za čimprejšnje odprtje ostalih sklopov. »To je močan signal enotnosti EU in zavezanosti širitvenemu procesu,« je še povedal.
Minister Kajzer se je strinjal s pozivom nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula glede nadaljnje podpore Ukrajini. Spomnil je, da je bil takratni slovenski predsednik vlade Janez Janša skupaj s predsednikoma vlad Poljske in Češke prvi na obisku v Ukrajini, kjer se je zavzel za polno podporo obrambi Ukrajine pred rusko agresijo. »Tudi danes je to sporočilo, in predvsem enotnost EU, izjemno pomembno,« je poudaril.
Minister Kajzer je najavil, da bo Slovenija pomoč in podporo Ukrajini še okrepila. Zavzel se je za nadaljnje povečevanje pritiska na Rusijo, čimprejšnji sprejem 21. svežnja sankcij in okrepitev globalnega ozaveščanja o pomenu zagotavljanja odgovornosti Rusije za zločine, storjene v Ukrajini.
Minister Kajzer je v razpravi o Bližnjem vzhodu pozdravil dosežen dogovor med ZDA in Iranom, ki je rezultat diplomatskih prizadevanj in posebej pohvalil posredovanje Pakistana in Katarja. Izrazil je pričakovanje Slovenije za hitro, celovito in dosledno izvajanje dogovora ter dodal: »Dogovor mora omogočiti nujno in brezpogojno odprtje Hormuške ožine. Svobodna plovba je ključnega pomena za regionalno stabilnost in nemoteno delovanje svetovnega gospodarstva. Hkrati odpira prostor za celovita pogajanja za mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ki morajo vključevati vprašanja glede iranskega jedrskega in balističnega programa, pa tudi njegovo vlogo pri regionalni destabilizaciji. Samo na tej osnovi bo mogoče zgraditi trden in trajen mir.«
Glede Libanona se je zavzel za spoštovanje prekinitve ognja, ozemeljske celovitosti in suverenosti države ter izrazil nadaljnjo podporo libanonskim oboroženim silam preko Evropskega mirovnega instrumenta. V nastopu je še opozoril na slabšanje humanitarnih razmer v Gazi in pomen polnega izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN 2803, vključno z razorožitvijo Hamasa.
Razprava o odnosih med EU in Kitajsko je zajemala gospodarske in zunanjepolitične vidike. Za Slovenijo je ključen enoten ter med EU in državami članicami usklajen pristop do Kitajske. Trgovinski primanjkljaj EU se povečuje, s tem pa tudi naša izpostavljenost vis-à-vis Kitajski. Zato je ključno, da kot EU naredimo več za zmanjšanje strateških odvisnosti in krepitev lastne gospodarske odpornosti. Pomembno je, da EU s Kitajsko vodi pragmatičen, a odločen dialog ter pri tem dosledno zagovarja svoje ključne interese in vrednote. Zavzemamo se za bolj uravnotežen, predvidljiv in vzajemen odnos, ki temelji na pošteni konkurenci, spoštovanju mednarodnih pravil ter zaščiti naših strateških interesov.
Po zaključku zasedanja zunanjih ministrov EU so potekale tri medvladne konference, in sicer s Črno goro, Ukrajino in Moldavijo. Minister Kajzer je na medvladni konferenci s Črno goro, kjer je podal izjavo v imenu Slovenije, Italije in Grčije posebej poudaril, da je Slovenija velika zagovornica širitve EU, ki predstavlja eno najuspešnejših geopolitičnih politik EU in ključno naložbo v dolgoročni mir, stabilnost in varnost evropskega kontinenta. »Širitveni proces mora temeljiti na dosežkih posameznih držav kandidatk, hkrati pa mora EU ohraniti verodostojnost svojih zavez. Državam, ki izvajajo reforme in izpolnjujejo pogoje, moramo omogočiti konkreten napredek, saj je to v interesu držav kandidatk kot tudi EU,« je med drugim povedal minister Kajzer.
Ob tem je čestital Črni gori za začasno zaprtje še dveh pogajalskih poglavij. »Skupno je zdaj začasno zaprtih že 16 poglavij, kar predstavlja pomemben napredek. Hkrati je to tudi dokaz zavezanosti Črne gore napredovanju na poti v EU.« Prav tako je Črni gori ponudil pomoč Slovenije na poti v evropsko družino.
Minister Kajzer je predsedniku vlade Črne gore Milojku Spajiću osebno čestital za izjemen napredek, ki nas navdaja z optimizmom.
Minister Kajzer je udeležbo na zasedanju zunanjih ministrov EU izkoristil za krajša dvostranska srečanja s kolegi zunanjimi ministri. Med drugim se je srečal z zunanjim ministrom Nemčije Johannom Wadephulom, s katerim sta govorila o tradicionalno odličnih odnosih med državama. Nemčija je ena naših ključnih strateških, političnih in gospodarskih partneric. Delimo poglede na številna mednarodna vprašanja ter odlično sodelujemo v EU, Natu in drugih mednarodnih forumih. Minister Kajzer se je zavzel za okrepitev slovensko-nemškega strateškega partnerstva. Ministra sta se tudi dogovorila za čimprejšnji obisk v Berlinu.
Pred neformalnim zajtrkom z zunanjim ministrom Armenije Araratom Mirzojanom, ki ga je gostila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas, in na katerem je sodeloval tudi minister Kajzer, sta si ministra Kajzer in Mirzojan izmenjala povabili na dvostranski obisk. Armenska stran je poudarila pomen rezidenčnih veleposlaništev za razvoj dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov. V zvezi s tem je minister Mirzojan ministru Kajzerju povedal, da razmišljajo o odprtju veleposlaništva v Ljubljani. Strinjala sta se, da bi to predstavljalo pomembno spodbudo za nadaljnjo krepitev političnega ter zlasti gospodarskega in investicijskega sodelovanja.
Ob robu se je minister Kajzer srečal z ostalimi kolegi, med drugim z zunanjima ministroma Italije in Češke. Govoril je tudi z zunanjim ministrom Egipta, ki je je v Luksemburgu sodeloval na Pridružitvenem svetu EU-Egipt.