Na zasedanju Sveta za splošne zadeve v ospredju priprave na Evropski svet in večletni finančni okvir

Državna sekretarka Grašič je izpostavila pomen enotnega evropskega odzivanja na rusko agresijo ter celovito podporo EU Ukrajini, tudi preko nadaljevanja pritiskov na Rusijo. Ključni bodo naslednji koraki glede odločitve odprtja pogajalskih sklopov v širitvenem procesu, tako za Ukrajino, kot Moldavijo. Glede napetosti na Bližnjem vzhodu je posebej izpostavila pomen spoštovanja premirja ter nadaljevanja diplomatskih prizadevanj, da bi se dosegla celovita rešitev, ki bo omogočila svobodno plovbo ter pomorsko varnost v Hormuški ožini. Tudi v povezavi z geo-ekonomskimi posledicami konflikta je pomembno, da voditelji ponovno naslovijo nujno krepitev konkurenčnosti in strateške avtonomije EU ter globalna makroekonomska neravnovesja. Državna sekretarka Grašič se je zavzela za ambiciozno časovnico, ki bi omogočila pravočasen dogovor o novem VFO za obdobje 2028–2034, voditelji bodo namreč prvič opravili razpravo na podlagi pogajalskega ovira s konkretnim razrezom številk. Slovenija se zavzema za ravnovesje med ambicioznim proračunom, ki bo omogočil financiranje tako odzivanja na nove izzive, kot močno financiranje tradicionalnih politik kohezije in skupne kmetijske politike.

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so tudi na tokratnem zasedanju imeli na dnevnem redu VFO, razprava pa je bila posvečena povezavi z notranjim trgom. Država sekretarka je poudarila, da lahko VFO, če bo ustrezno zastavljen, ključno prispeva k odpravi ovir na notranjem trgu in spodbudi rast ter njegov potencial. Pri tem je izpostavila, da tudi "tradicionalne politike, kohezija in skupna kmetijska politika, prispevata h konkurenčnosti in delovanju notranjega trga, zato je potrebno zagotoviti, da so nacionalne alokacije v okviru teh politik ustrezno visoke." Za povišanje teh sredstev se je Slovenija zavzela tudi v skupni izjavi skupaj s še 16 državami prijateljicami kohezije, ki so podprle še inkluzivno naravo Evropskega sklada za konkurenčnost ter nujnost odmika od sistema rabatov za nekatere države članice. Državna sekretarka Grašič je posebej poudarila pomen krepitve panevropske dimenzije Evropskega sklada za konkurenčnost, s katero bi zagotovili enako možnost konkuriranja za deležnike iz vseh držav članic, ne glede na njihovo velikost ali razvitost raziskovalno-inovacijskega okolja, in s tem spodbudili konkurenčnost celotne EU. Izrazila je tudi nasprotovanje Slovenije predlogu o zmanjšanju zadržanih sredstev od pobranih carin, saj bi slednje lahko negativno vplivalo na varovanje zunanjih meja EU.

Pred predvidenim Vrhom EU - Združeno Kraljestvo je Svet za splošne zadeve pregledal stanje v odnosih med EU in Združenim kraljestvom. Po oceni državne sekretarke Grašič je nov zagon v odnosih v zahtevnih geopolitičnih razmerah dobrodošel, ključni temelj za zaupanje in za nadaljnje poglabljanje sodelovanja s pomembno strateško partnerico pa ostaja dosledno izvajanje obstoječih sporazumov.

V okviru rednega dialoga o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah je Svet tokrat izmenjal mnenja o stanju v Franciji, Hrvaški, Italiji in Latviji. Države članice so pozdravile redno izmenjavo mnenj in izkušenj na podlagi poročila Evropske komisije iz leta 2025.

Ob robu zasedanja je potekal še neformalni zajtrk t. i. ministrov za prihodnost, na katerem je evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mlade, kulturo in šport Micallef predstavil zasnovo prihodnjega poročila strateškega predvidevanja za letošnje leto ter strategijo o medgeneracijski pravičnosti.

Poleg tega je državna sekretarka Grašič na Medvladni konferenci z Albanijo v imenu več držav članic govorila o pozitivnem trenutku v širitvenem procesu glede na doseganje vmesnih mejnikov (benchmarks) glede prvega pogajalskega sklopa s strani Albanije, ter spodbudi glede nadaljnjega dela, ki se pričakuje od kandidatke za članstvo.