Vlada se je seznanila s procesom zaključevanja Mehanizma za okrevanje in odpornost

Slovenija je od začetka izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v letu 2021 do danes prejela že 1,77 milijarde evrov sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem), kar predstavlja 85 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Od tega je prejela 1,30 milijarde evrov oziroma 81 odstotkov nepovratnih sredstev in 466 milijonov evrov oziroma nekaj več kot 99 odstotkov razpoložljivih posojil.

Slovenija je prejela maksimalno možno plačilo vseh petih do zdaj izplačanih zahtevkov, saj je Evropska komisija (EK) ocenila, da je država izpolnila vse z njimi povezane mejnike in cilje. Uradno je izpolnila 107 od skupno 181 mejnikov in ciljev, dodatnih 15 pa EK pregleduje v okviru šestega zahtevka za plačilo, ki je v Bruslju od konca marca 2026. Po oceni ministrstev sta izpolnjena še dva cilja v okviru naslednjega zahtevka za plačilo, preostalih 57 mejnikov in ciljev, ki bodo vključeni v zadnji zahtevek za plačilo, je v izvajanju in se morajo zaključiti najkasneje do 31. avgusta 2026.

Država lahko preostala razpoložljiva sredstva prejeme v celoti, če bo izpolnila vse preostale odprte mejnike in cilje ter pod pogojem, da ne bo razveljavila mejnikov in ciljev, ki so bili vključeni v pretekle že izplačane zahtevke.

EK v procesu obravnave še neizplačanih zahtevkov za plačilo preverja tudi mejnike in cilje, ki so bili podlaga za že izplačane zahtevke. Če država razveljavi vsebino preteklih mejnikov in ciljev in na poziv EK ne zagotovi njihovega ponovnega izpolnjevanja, lahko EK v skladu s svojo metodologijo sorazmerno zniža izplačilo zadnjega oziroma še neizplačanih zahtevkov. Država članica je dolžna ukrepe za zaščito finančnih interesov EU izvajati tudi po koncu izvajanja NOO.

Država je končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do 22. maja 2026 izplačala 1,53 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu nekaj manj kot 222 milijonov evrov. V celoti je zaključenih 510 od nekaj več kot 1400 projektov, povezanih z izvajanjem NOO.

Potem ko je EK države članice obvestila, da lahko zadnje predloge sprememb NOO posredujejo najkasneje do 31. maja 2026, se je vlada danes seznanila tudi s predlogom šeste spremembe NOO. Tega je v luči uspešne izvedbe NOO pripravil Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za izvedbo reform in naložb NOO.

Vlada je pooblastila URSOO, da v vlogi koordinacijskega organa predlog posreduje EK in ga v postopkih usklajevanja do formalne odobritve s strani Sveta EU po potrebi dopolni skladno s pripombami EK. Prav tako poskrbi za dokončno vsebinsko, finančno, administrativno in tehnično uskladitev dokumenta.

S predlogom šeste spremembe NOO razpoložljiva sredstva Mehanizma ostajajo nespremenjena – 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 469 milijona evrov posojil.

Slovenija bo EK predlagala finančno prilagoditev nekaterih naložb, predvsem zaradi ocene ministrstev, da te niso več izvedljive v prvotnem obsegu in v časovnih okvirih NOO, odstopov od projektnih pogodb ali doseganja zastavljenih ciljev z nižjimi stroški.

Pri 11 naložbah bo Slovenija EK predlagala spremembo finančnega obsega, saj bodo cilji doseženi z nižjimi stroški od prvotno načrtovanih:

• Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije – 40,26 milijona evrov posojil (prej 50 milijonov evrov);
• Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij – 121 milijonov evrov nepovratnih sredstev (prej 126,50 milijona evrov);
• Modernizacija digitalnega okolja javne uprave – 55,50 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 61,19 milijona evrov);
• Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj – 58,63 milijona evrov (prej 60 milijonov evrov);
• Digitalna preobrazba zdravstva – 76,60 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 83 milijonov evrov);
• Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji – 1,86 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 2,11 milijona evrov);
• Celoviti strateški projekt razogličenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo – 15,02 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 17 milijonov evrov);
• Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo – 25,02 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 28 milijonov evrov);
• Gigabitna infrastruktura - 24,86 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 30 milijonov evrov);
• Digitalizacija na področju kulture – 8,56 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 9,90 milijona evrov);
• Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod – 1,70 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 2,02 milijona evrov).

Slovenija bo EK predlagala tudi nižanje finančnega obsega ukrepov zaradi delno nedosegljivih ciljnih vrednosti zaradi objektivnih okoliščin, in sicer pri naložbah:

• Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče – 50,81 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 61,39 milijona evrov) in 90,28 milijona evrov posojil (prej 111,49 milijona evrov). Naložba se zmanjšuje zaradi časovne neizvedljivosti projekta Zagotavljanje poplavne varnosti – odvodnik v Sočo, ki je nastala zaradi nepredvidenih geoloških razmer na območju izvedbe, in izvedbe preostalih projektov z nižjimi stroški od prvotno načrtovanih;
• Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma – 39,80 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 47,76 milijona evrov) zaradi odstopov od projektnih pogodb. Prav tako se predlaga nižanje ciljne vrednosti z 42 na 35 končanih projektov trajnostnega razvoja turističnih nastanitev;
• Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema – 3,52 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 4,89 milijona evrov) in 1,37 milijona evrov posojil. Gre za prenos financiranja projekta nakupa opreme za zunajtelesni krvni obtok z nepovratnih sredstev na posojila v višini 1,37 milijona evrov.

Za preostanek sredstev, ki je nastal zaradi prilagoditve finančnega obsega zgornjih naložb, bo Slovenija EK predlagala:

• Novo naložbo NOO, s katero bo 72 milijonov evrov nepovratnih sredstev Mehanizma usmerila v Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo – EuroHPC JU. Gre za nacionalni prispevek države, ki ga bo upravljalo evropsko podjetje v imenu Slovenije za slovenske prijavitelje in projekte;
• Povečanje razpoložljivih sredstev za naložbo Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji. Nepovratna sredstva za izvedbo naložbe ostanejo nespremenjena – 67,93 milijona evrov, zvišajo pa se posojila z 61,35 milijona evrov na 70,70 milijona evrov. Dodatna sredstva se usmerijo v projekt Prenova in dozidava Srednje šole Jesenice zaradi povišanja izhodiščne vrednosti projekta.

Predlog šeste spremembe NOO bo do formalne odobritve s strani Sveta EU predmet nadaljnjega usklajevanja z EK in ministrstvi, zato bo lahko končna različica spremembe načrta drugačna od posredovanega predloga.

Vir: Ministrstvo za finance, Urad RS za okrevanje in odpornost