Upravna akademija Ministrstva za javno upravo je danes v Kongresnem centru Brdo pripravila zaključno konferenco programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev, enega največjih programov usposabljanj na področju digitalnih kompetenc v slovenskem javnem sektorju. Program je dosegel več kot 40.000 udeležb, razvitih pa je bilo več kot 80 različnih usposabljanj in e-usposabljanj.
Zbrane je uvodoma nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Izpostavil je, da so digitalne kompetence danes nujen pogoj za uspešno delovanje sodobne javne uprave in da digitalna preobrazba temelji predvsem na ljudeh ter njihovem znanju: »Projekt, ki ga danes zaključujemo, je naložba v ljudi in s tem naložba v državo. Vsaka nova pridobljena veščina, vsaka izboljšana storitev, vsaka digitalna rešitev pomeni boljšo izkušnjo za ljudi, podjetja in celotno družbo.« Ob tem je poudaril tudi pomen odgovorne uporabe umetne inteligence, ki lahko po njegovih besedah okrepi delo javnih uslužbencev in prispeva k učinkovitejšim ter uporabnikom prijaznejšim storitvam.
Sledil je pogovor z generalno direktorico Direktorata za kakovost Evo Treven in vodjo Upravne akademije Bojano Bavec, v katerem sta izpostavili pomen sistematičnega razvoja digitalnih kompetenc za učinkovito, sodobno in uporabnikom prijazno javno upravo.
Generalna direktorica Direktorata za kakovost Eva Treven je povedala, da je Upravna akademija v zadnjih treh letih zabeležila več kot 2,5-kratno rast števila udeležencev na usposabljanjih in strokovnih izpitih. »Leta 2019 jih je bilo 13.733. Leta 2022, v času velikih sprememb in negotovosti, smo jih zabeležili 15.453. Leta 2025 pa govorimo že o 39.513 udeležbah.« Ob tem je poudarila, da pri tem ne gre le za večje skupine v istih predavalnicah, temveč za več dogodkov, več krajših, ciljno usmerjenih usposabljanj, več digitalnih in hibridnih oblik ter usposabljanja po različnih krajih in regijah po Sloveniji. »To ni več postopna rast. To je strukturni preskok v načinu gradnje znanja v javni upravi,« je še dodala.
Vodja Upravne akademije Bojana Bavec je poudarila pomen dostopnih in praktično usmerjenih oblik učenja ter razvoja e-usposabljanj: »Na Upravni akademiji e-usposabljanj ne razumemo kot začasno rešitev ali dopolnilo, temveč kot prihodnost izobraževanja javnih uslužbencev. Omogočajo hitrejše prilagajanje vsebin, večjo dostopnost znanj in sodobnejše načine učenja, ki sledijo potrebam časa in zaposlenih.« Dodala je še, da digitalna preobrazba javne uprave ni mogoča brez zaposlenih, ki imajo ustrezna znanja, samozavest in sposobnost uporabe sodobnih digitalnih orodij.
Osrednji del konference je bila okrogla miza Umetna inteligenca – korak naprej ali korak mimo?, na kateri so strokovnjaki razpravljali o vplivu umetne inteligence na javni sektor, etičnih vprašanjih ter možnostih njene odgovorne uporabe. Dr. Erik Novak z Instituta Jožef Stefan je predstavil dobre prakse uporabe umetne inteligence in poudaril, da lahko umetna inteligenca pomembno izboljša kakovost in učinkovitost javnih storitev, če jo uporabljamo premišljeno in odgovorno.
Mag. Tomaž Mlinarič z Ministrstva za digitalno preobrazbo je opozoril, da umetna inteligenca v javni upravi odpira številne priložnosti, hkrati pa zahteva jasno razumevanje njenih omejitev, varnostnih tveganj in odgovornosti pri uporabi. »Umetna inteligenca ni več tema prihodnosti. Je orodje, ki danes predstavlja eno najpomembnejših razvojnih področij sodobne družbe ter pomemben temelj digitalne suverenosti, zato jo moramo uporabljati odgovorno in preudarno« je povedal. Medtem ko je dr. Simon Krek iz Centra za jezikovne vire in tehnologije o umetni inteligenci spregovoril s humanističnega vidika.
V nadaljevanju je vodja projekta na Upravni akademiji Peter Novoselec predstavil ključne rezultate projekta in poudaril, da je bil mejnik 40.000 udeležb dosežen že štiri mesece pred zaključkom projekta, kar potrjuje veliko potrebo po tovrstnih vsebinah. Ob tem je poudaril, da tehnologija sama po sebi ne spremeni organizacije, razliko ustvarijo ljudje, ki znajo tehnologijo uporabljati.
Sledil je pogovor z izvajalci usposabljanj Simonom Dražičem, Enejem Gradiškom, Andrejo Hudej in mag. Sašem Stanojevom, ki so predstavili izkušnje iz prakse ter izpostavili pomen prilagodljivih, praktičnih in uporabnikom usmerjenih oblik učenja. Konferenca pa se je zaključila z interaktivno delavnico Hitri zmenek z umetno inteligenco, na kateri so udeleženci spoznavali konkretne možnosti uporabe generativne umetne inteligence pri vsakodnevnem delu v javni upravi.
Program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev izvaja Upravna akademija Ministrstva za javno upravo v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave. Program sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo in Evropska unija – NextGenerationEU iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.