| Datum | 8.10.2026 |
| Subjekt | Radiotelevizija Slovenija – RTV Slovenija |
| Region | Slovinsko |
| Kategorie | Telekomunikace, Média, reklama a PR |
Ko govorimo o oddajnikih RTV Slovenija, najprej pomislimo na radijski in televizijski signal. Toda infrastruktura Oddajnikov in zvez je veliko več kot to.
Razvejana mreža oddajnih lokacij, antenskih sistemov in komunikacijskih povezav po vsej Sloveniji ni namenjena zgolj programom RTV Slovenija. Je del komunikacijske infrastrukture države, ki jo uporabljajo tudi drugi sistemi in službe, pomembni za naše vsakdanje življenje.
Oddajniki in zveze skrbijo, da radijski in televizijski programi dosežejo poslušalce in gledalce po vsej Sloveniji, tudi na območjih, kjer je dostop zahtevnejši. Njihova mreža obsega 208 oddajnih lokacij, med katerimi so nekatere na najvišjih in najbolj izpostavljenih točkah države. Infrastrukturo pa poleg RTV Slovenija uporabljajo tudi drugi uporabniki, med njimi operaterji mobilne telefonije, ministrstva, policija in Kontrola zračnega prometa Slovenije.
»Ko govorimo o Oddajnikih in zvezah, pogosto najprej pomislimo na stolpe, antene ter radijski in televizijski signal. Toda v desetletjih smo po vsej Sloveniji zgradili mrežo na lokacijah, ki so zaradi svoje lege izjemno pomembne tudi za druge komunikacijske sisteme. Gre za infrastrukturo, ki mora biti zanesljiva 24 ur na dan, vse dni v letu. Za tem pa stojijo ljudje, ki skrbijo, da vse deluje tudi v najzahtevnejših razmerah,« poudarja Andrej Trojer, vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Slovenija.
Ko povezave postanejo zares pomembne
V običajnem dnevu skoraj ne pomislimo, kako signal pride do radijskega ali televizijskega sprejemnika. Pomen lastnega prizemnega oddajnega omrežja pa postane veliko bolj očiten v izrednih razmerah, ko običajne komunikacijske poti niso nujno samoumevne.
Za sprejem prizemnega radijskega in televizijskega signala ne potrebujemo internetne povezave ali naročnine pri telekomunikacijskem operaterju. Prav zato je robustno in razvejano oddajniško omrežje pomemben del zanesljivega obveščanja prebivalstva.
Da tak sistem deluje neprekinjeno, pa ni samoumevno. Za oddajniki, antenami in napravami so ljudje, ki se morajo do njih prebiti tudi takrat, ko so razmere daleč od idealnih.
»Ko ljudje doma prižgejo radio ali televizijo in je signal tam, je naše delo pravzaprav nevidno. Na Nanosu pa hitro vidiš, kaj pomeni zagotavljati neprekinjeno delovanje. Veter, sneg, led ali nevihta ne pomenijo, da lahko počakamo na lepše vreme. Če pride do okvare, je treba ugotoviti, kaj je narobe, in jo čim prej odpraviti. Naša naloga je preprosta: signal mora delovati,« pripoveduje Marko Brlogar, glavni inženir Oddajnikov in zvez.
Nanos je hkrati dober primer, kako se vloga oddajniških lokacij spreminja in nadgrajuje. RTV Slovenija tam v sodelovanju s Kontrolo zračnega prometa Slovenije pripravlja postavitev novega glavnega antenskega stolpa in letalskega radarja. To bo povečalo zanesljivost oddajniškega sistema, izboljšalo pokritost z digitalnim radijskim signalom DAB+ na jugozahodu države ter infrastrukturo povezalo tudi s sistemom kontrole zračnega prometa.
Skoraj stoletje povezovanja
Začetki oddajniške dejavnosti v Sloveniji segajo v leto 1924, ko je inženir Marij Osana začel poskusno oddajati z oddajnikom, ki ga je izdelal sam. Štiri leta pozneje je začel delovati Radio Ljubljana. Sledila so desetletja gradnje oddajnikov in pretvornikov, ki so radijski in pozneje televizijski signal postopoma ponesli po vsej Sloveniji.
Njihov pomen se je posebej pokazal tudi v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 so bili med tarčami napadov JLA prav ključni oddajni centri na Krvavcu, Kumu, Nanosu, Boču, Pohorju in v Domžalah. Kljub poškodbam so sodelavci skrbeli, da je oddajanje teklo naprej.
Tehnologija se je od takrat korenito spremenila. Analogno oddajanje dopolnjujejo digitalna omrežja, širi se DAB+, posodabljajo se oddajniki, antenski in napajalni sistemi ter povezave med lokacijami. Toda osnovna naloga ostaja enaka: zagotoviti, da povezava deluje.
Oddajniški stolpi so najbolj vidni del tega sistema. Njegova prava vrednost pa je pogosto nevidna – v signalu in povezavah, ki jih zagotavlja, v sistemih, ki jih podpira, in predvsem v ljudeh, ki skrbijo, da vse to deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu.