Državni sekretar Žagar na konferenci Roadmaps to New Nuclear 2026 v Parizu

Konferenco sta organizirala Agencija za jedrsko energijo pri OECD (OECD/NEA) in ameriško ministrstvo za energijo (DOE). Četrta izvedba konference je združila ministre, visoke predstavnike vlad, industrije in investitorjev ter druge predstavnike jedrskega sektorja. Namen dogodka je bil okrepiti mednarodno sodelovanje, izmenjati izkušnje in dobre prakse ter poiskati praktične rešitve za izvedbo novih jedrskih projektov.

Jedrska energija v svetu ponovno pridobiva pomembno vlogo. Prvič po osemdesetih letih prejšnjega stoletja številne države razvijajo nove jedrske programe, vse več projektov malih modularnih reaktorjev pa napreduje proti fazi gradnje. V ospredju je predvsem potreba po zanesljivih in stabilnih virih električne energije, saj zaradi elektrifikacije, digitalizacije, razvoja umetne inteligence in industrijske rasti povpraševanje po električni energiji hitro narašča, kar podpira družbeni razvoj in nove priložnosti.

Hkrati izvedba novih jedrskih zmogljivosti prinaša številne izzive. Razprave na konferenci so bile zato osredotočene na financiranje in pravočasno izvedbo projektov, razvoj in pripravljenost dobavnih verig, zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov, varnost oskrbe z jedrskim gorivom ter ustrezne regulatorne okvire.

Državni sekretar dr. Tomaž Žagar je sodeloval na dveh panelih, posvečenih malim modularnim reaktorjem (SMR) in financiranju novih jedrskih elektrarn.

Na panelu o SMR je predstavil tri stebre razvoja jedrske energije v Sloveniji: nadaljnje obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), razvoj projekta JEK2 ter preučevanje možnosti za prihodnjo umestitev malih modularnih reaktorjev na potencialnih lokacijah. Poudaril je pomen jedrske energije za stabilnost elektroenergetskega sistema ter opozoril, da si Slovenija kot majhna država ne more privošči tveganja, povezana s prvimi projekti novih tehnologij oziroma projekti FOAK (First-of-a-Kind).

Na panelu o financiranju novih jedrskih elektrarn je državni sekretar poudaril, da bi moral evropski energetski okvir po letu 2030 temeljiti na jasnem cilju zmanjševanja uporabe fosilnih goriv s povečevanjem deleža obnovljivih virov in jedrske energije, ob tehnološko nevtralnem pristopu.

Pri razvoju novih jedrskih projektov je posebej izpostavil pomen zmanjševanja tveganj z jasnim in pravočasno opredeljenim pristopom k financiranju. Ob tem je predstavil tudi slovenske aktivnosti na področju financiranja projekta JEK2. Slovenija je letos pripravila študijo modela financiranja JEK2, ki predvideva kombinacijo državnega in projektnega financiranja.

Konference se je udeležilo 350 udeležencev, med drugim tudi sekcija mladih jedrskih strokovnjakov, ki so poudarili jedrsko energijo kot možnost za rešitev planeta. Na konferenci so se udeleženci še strinjali, da bodo za uspešno izvedbo novih jedrskih projektov poleg ustreznih modelov financiranja pomembni tudi učinkovito obvladovanje projektnih tveganj, razvoj dobavnih verig in kadrov, ustrezni regulatorni pogoji ter tesno mednarodno sodelovanje. Konferenca Roadmaps to New Nuclear 2026 je bila zato namenjena tudi krepitvi partnerstev in iskanju poti za pravočasno umeščanje novih jedrskih zmogljivosti v energetske sisteme.