Minimalni davek prvič v številkah: obračunanih 8,7 milijona evrov

Predloženih je bilo 627 obračunov domačega povrhnjega davka, v katere je bilo vključenih 976 zavezancev, in 31 obračunov povrhnjega davka. Podatki zajemajo stanje vseh do 10. septembra prejetih obračunov in v njih obračunanih obveznosti, ne glede na poslovno leto poročanja. Finančna uprava je prejela tudi 12 informativnih obrazcev za obračun povrhnjega davka, od tega devet od slovenskih krovnih matičnih družb in tri od slovenskih družb, katerih krovna matična družba je v tujini. Podatke za preostale subjekte bo Finančna uprava v okviru mednarodne izmenjave predvidoma dobila do konca leta 2026. Po prejemu podatkov iz tujine bo sledila primerjava z oddanimi obračuni, zato se lahko trenutno izkazani zneski še spremenijo.

Minimalen davek je namenjen zagotavljanju najmanj 15-odstotne efektivne obdavčitve velikih mednarodnih in domačih skupin podjetij, ki dosegajo najmanj 750 milijonov evrov konsolidiranih letnih prihodkov. Sestavljen je iz povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka, ki predstavljata sistem neposredne korporativne obdavčitve ločen od davka od dohodkov pravnih oseb. Prve obračune domačega povrhnjega davka in informativne obrazce za obračun povrhnjega davka za leto 2024 so morali subjekti predložiti v roku 18 mesecev po poteku poslovnega leta poročanja. Ker se je za večino subjektov, ki so zavezani za poročanje v zvezi z minimalnim davkom, prvo poslovno leto poročanja končalo 31. decembra 2024, je bila večina obračunov domačega povrhnjega davka in informativnih obrazcev za obračun povrhnjega davka predloženih do 30. junija letos.

Na širši mednarodni ravni učinke novega sistema spremlja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi, objavljeni julija letos, ocenjuje, da bi se lahko preusmerjanje dobičkov med državami zmanjšalo za 22,6 do 44,6 odstotka, svetovni prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb pa povečali za 3,2 do 5,4 odstotka letno. Prvi podatki za leto 2024 kažejo tudi višje efektivne davčne stopnje pri podjetjih, ki jih sistem zajema, pri čemer OECD v prvem letu ni ugotovil statistično značilnega negativnega vpliva na investicije ali zaposlenost.