Finančni petek: Rebalans proračuna

Beseda izhaja iz angleškega pojma »re-balance« (ponovno uravnoteženje), zato se v praksi uporablja povsod, kjer se znova usklajujejo prihodki in odhodki:

• V podjetju: ko spremenjene tržne razmere, na primer poskok cen surovin ali padec prodaje, zahtevajo krčenje stroškov in prilagoditev načrta.
• V občini: občinski svet sprejme Odlok o rebalansu proračuna občine zaradi nujne obnove šole ali ceste oziroma pridobitve dodatnih sredstev.
• Državni proračun: ob večjih makroekonomskih premikih, sprememb zakonodaje ali reorganizaciji državne uprave.

Kako poteka postopek na ravni države?

1. Ministrstvo za finance na podlagi novih razmer in potreb pripravi predlog razreza proračunskih odhodkov za pripravo rebalansa proračuna, ki ga nato vlada določi.
2. Neposredni proračunski uporabniki pripravijo predlog svojega finančnega načrta, Ministrstvo za finance pa nato pripravi gradivo predloga rebalansa.
3. Vlada RS predlog obravnava, uskladi in določi ter ga posreduje v zakonodajni postopek.
4. Poslanke in poslanci Državnega zbora o rebalansu razpravljajo ter glasujejo o njegovi potrditvi. Rebalans proračuna nato stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu.

Zakaj enkrat govorimo o Spremembah proračuna, drugič pa o Rebalansu proračuna?

Glavna razlika je v času njunega sprejemanja in obdobju, na katerega se nanašata ter prilagoditvi zaradi spremenjenih okoliščin: Spremembe proračuna se sprejemajo pred začetkom proračunskega leta, Rebalans pa se sprejema med samim proračunskim letom, ko se ta že izvaja.

Rebalans torej omogoča, da se v spremenjenih okoliščinah hitro odzovemo, kar pripomore k ohranjanju stabilnih javnih financ ter pregledne in odgovorne porabe.